Mamini sinčki in odnosi

Če moški še pri 35 letih ni izkusil, kaj pomeni družinsko življenje z vsemi obveznostmi, radostmi in težavami, se bo najverjetneje res malo prestrašil množice novih funkcij. Klasično stvari potekajo tako, da se dva najprej spoznata, in če jima odnos steče, imata otroke, ko sta nanje pripravljena. Nekomu, ki ima do tega trenutka zgolj izkušnje iz svoje družine in se je doslej obotavljal, se seveda zna zapletati. Drugače pa vsi (po razpadli zvezi) čutimo potrebo po novem gnezdu.«

V določenem življenjskem obdobju ima večina ljudi otroke. In če si star več kot 35 let in iščeš samsko žensko podobne starosti, je zelo verjetno, da bo imela otroke. Kot se pozabavajo moški, ima »prtljago«. Prej ali slej se v takšni zvezi navežejo ne le nanjo, temveč tudi na njenega otroka. Moški, ki ve, da ni pripravljen na resno zvezo, naj mamo raje pusti pri miru. Resda vedno ni tako, a večina jih išče resne zveze. Nočejo vse moža, a zagotovo nimajo ne časa, ne energije, ne varušk za blodnjave zmenke brez rezultata. Vredno pa je premisliti tudi o precejšnji zrelosti takšne ženske.

Samohranilka (precej okoren izraz, ki v originalu zajema le tiste ženske, ki jim očetje njihovih otrok ne morejo ali nočejo plačevati preživnine) vsak dan doživi precej stresa samo v trudu, da bi uredila vse potrebno in vzgojila srečnega otroka. Če si torej moški želi neodvisno žensko, ki zna poskrbeti zase in za svojo družino, le pogumno.

Najprej za mizo, potem v postelji

Naj otrok prvič vidi maminega partnerja za njeno mizo, ne v njeni postelji. Otroci so lahko zelo šokirani in tega res ne potrebujejo. Za starše jih skrbi in tak prizor jim bo udoben le, če bodo imeli izkušnjo, da je moški do mame dober. Starši so tisti, ki morajo skrbeti za otroke, in ne nasprotno. Otrok potrebuje pojasnilo in z novo situacijo bo lahko pomirjen le, ko bo vedel in doživljal, da mama nima nič proti, če ima rad tudi očeta.

Mama je samo moja

Velikokrat se seveda zgodi, da je otroku kaj malo mar, če mama cveti od zaljubljenosti. Sam se v novih okoliščinah ne počuti dobro, kar lahko izrazi z »izpadi« ljubosumja ali pretirano potrebo po maminem stiku, bližini. Treba se je navaditi, da otroci potrebujejo svoj čas, in se jih nikakor ne sme obsojati, temveč ostati miren ter se z vso ljubeznijo pogovoriti. »Otroka sta me ljubosumno čuvala in kar zavijala z očmi, ko sem omenila Petra,« pove Maja. »A zdaj bo pa on najin oči? in Jaz nočem, da je on moj oči! sta govorila. Šele ko sem jima razložila, da Peter nikoli ne bo njun oči, a ju ima vseeno rad, in da svojega pravega očija že imata, sta začela razumevati.«