Otroške igrače

Igrače in vrste iger pri katerih se le te uporabljajo.

igračeOtrok se rodi brez znanja in naša naloga je, da ga čim bolje pripravimo na njegovo prihodnje življenje. Veliko učenja poteka skozi igro, pri čemer otrok spoznava svoje prijatelje, družbo pa mu delajo tudi navidezni prijatelji oziroma igrače. Otroške igrače so usmerjene v pridobivanje gibalnih sposobnosti, umskih sposobnosti, razvoj čustev in spoznavanje okolja v svoji neposredni bližini. Lahko bi rekli, da se do sedaj še nihče ni rodil pameten in prav vsi smo morali skozi spoznavanje in učenje. Kako je potekalo to učenje je bilo v veliki meri odvisno do nas in naših staršev, ki so imeli nalogo, da nas čim več naučijo.

Genetika ima majhen delež, ki vpliva na dejstvo, kako hitro si bo otrok določene stvari zapomnil. Otroške igrače se uporabljajo pri raličnih igrah. Ločimo naslednje vrste iger: funkcijska igra ali tako imenovana nesimbolna igra, kjer se razvijajo predvsem otrokove gibalne sposobnosti, konstrukcijska igra, kjer otrok jradi in se spodbuja njegovo ustvarjalnost in razmišljanje, simbolna in domišljijska igra, kjer otrok živali in rastline sprejema kot žive osebe in se z njimi igra ter dojemalna igra, kjer se otrok uči slušnega in govornega sporazumevanja, sestavljanja, opazovanja. Vse te igre se morajo tekom otrokovega odraščanja nenehno prepletati.

Za konec pa ne smemo pozabiti igre s pravili, pri kateri so pravila, ki jih mora otrok med igro upoštevati. Igrače pa so tiste s pomočjo katerih se te igre vršijo. Otroci morajo imeti ves čas na voljo otroške igrače iz vseh omenjenih skupin, saj bo samo tako njihov razvoj potekal usklajeno in bo otrok lepo napredoval.

Otroku je vsaka igra zelo zanimiva in samo od njegove starosti je odvisno ali jo bo razumel in koliko časa bomo potrebovali, da bomo otroka seznanili s samim potekom igre. Nekateri otroci potrebujejo manj časa in hitreje sprejemajo novosti, spet drugi se novostim upirajo in bi raje videli, da bi igra potekala tako kot so si oni zamislili. A jih je potrebno kaj hitro naučiti, da v življenju obstajajo določena pravila in zakonitosti, aktera moramo spoštovati v kolikor želimo, da nas družba sprejme. Če pravil ne upoštevamo postanemo kaj hitro izločeni in za slednje življenje ni nič kaj lahko.

Otrok mora slednje stvari spoznavati skozi igro in mi nikakor ne smemo povedati na grobi način. V kolikor otrok ne razime poteka prvi, mu ponovno razložimo in vztrajamo tako dolgo, da otrok dojame in da se lahko lepo igramo. Pri igri nas bo otrok neprestano opazoval, zato se moramo tudi mi primerno vesti in mu dajati vzor.

Če se med seboj igrata sama otroka igra pogosto poteka nekoliko drugače, kakor če se otrok igra s starši, saj odrasli drugače razmišljamo in igro vodimo v smislu učenja, otroci pa v smislu zabave. Nikoli ne smemo nečesa otroku prepovedovati ali mu reči, da nečesa ne sme, ker bo otrok počel ravno tisto, raje mu pokažimo, akj se zgodi, če dela napak in bo otrok kaj hitro sponzal, da to ni v redu.

Preko otroške igrače lahko v igro vključimo tudi druge osebe.